Prvi del prenove ikonične ljubljanske stolpnice obsega prenovo treh nadstropij, ureditev javnega dela in energetsko optimizacijo stavbe.
»Današnja številka Dela je po 1. maju 1959 zadnja, ki smo jo zasnovali, uredili in napisali v prostorih Tomšičeve 3. Namreč, medtem ko smo oblikovali današnji časnik, smo se tudi selili v Dom slovenskega informativno-političnega tiska na Titovi 35. Ponedeljkovo številko bomo tako v celoti naredili v novih prostorih, kar pomeni tudi novo etapo v razvoju ČGP Delo.«
To je pisalo na naslovnici časopisa Delo 20. februarja 1982. Že dan zatem je ta nastajal v novi stolpnici na Titovi cesti 35 (današnja Dunajska 5), v stolpnici, ki je kmalu zaradi barve fasade postala bolj znana kot »Črna vdova«. Zamisel, da bi pod eno streho imeli jedro slovenskega tiska in grafike, se je zdela optimistična in (takrat še) izvedljiva. Uredništvo se je v nove prostore selilo od 15. do 20. februarja 1982, prva številka časopisa pa je bila v novi stolpnici narejena 21. februarja 1982.
Projektna naloga za redakcijsko stolpnico je bila izdelana leta 1976, a gradbena dela so se začela tri leta pozneje.
Kako se je začelo? Na natečaju za projektno rešitev Doma tiska je leta 1963 zmagal projekt bratov Branka in Ivana Kocmuta iz Maribora, projektno organizacijo je prevzelo podjetje Komunaprojekt. Že investicijski elaborat je predvideval izgradnjo poslovno-redakcijske zgradbe, prostorov za grafično proizvodnjo, ekspedit časopisov in prostor za strojno opremo. Drugega avgusta 1963 je bil položen temeljni kamen, nato se je takoj začelo pripravljati gradbišče. Gradnja se je začela leta 1964, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa je bila za nekaj časa ustavljena.
Projektna naloga za redakcijsko stolpnico je bila izdelana leta 1976, a gradbena dela so se začela tri leta pozneje. V dveh kletnih etažah so bili predvideni klimatske in vodovodne strojnice, telefonska centrala, arhiv in zaklonišče. Od pritličja (kjer so bili naročniška služba, okenca za oglasno agencijo, prostor sprejema in oddaje pošte, velika in mala dvorana s kavnim pultom …) do drugega nadstropja je bila stolpnica razširjena s prizidkom. V prvem nadstropju so bili laboratoriji, prostori za fotoreporterje, razmnoževalnica, blagajna in dvorana za družbeno aktivnost. V drugem nadstropju so bili prostori odgovornega urednika Dela , centralne redakcije in dokumentacije. Od četrtega pa do vključno šestega nadstropja pa so bili prostori redakcij, tudi Naših razgledov in Gospodarskega vestnika , višje redakcije so imeli TOZD Revije, računovodski in finančni sektor, kadrovske službe. Najvišje, v 15. nadstropju, pa so bili jedilnica, kuhinja in klubski prostor. Seveda z izjemnim razgledom.
Prvi del investicije v stolpnici je ocenjen na okoli milijon evrov, v to pa sodijo prenova treh nadstropij, ureditev javnega dela in energetska optimizacija stavbe.
V novih poslovnih prostorih naj bi svoje zaposlene namestilo veliko hitrorastočih podjetij. Ideja trajne naravnanosti Nepremičninski sklad Equinox ima velike načrte za popolno preobrazbo te stavbe v središču Ljubljane. Direktor družbe Matej Rigelnik pravi, da imajo v lasti več ikoničnih nepremičnin, ki so tako ali drugače pomembno krojile usodo Slovenije in Slovencev. »V ta portfelj od sredine tega leta sodi tudi Dom slovenskega tiska. V razmeroma kratkem času nam je uspelo lastniško konsolidirati objekt, saj imamo v lasti 70 odstotkov etažne lastnine. Stolpnica Dela je bila pred štirimi desetletji zgrajena po najvišjih zahodnih standardih. Imela je namreč tako imenovane ‘open space’ oziroma odprte pisarne, švicarsko tehnologijo strojnih inštalacij, interno zračno pošto, prezračevanje in enkratne poglede v vse smeri neba. Ne glede na zahodno tehnologijo pa ima stolpnica, tako kot družba Equinox, slovenski DNK.« Po njegovih besedah je prvi del investicije ocenjen na okoli milijon evrov, v to pa sodijo prenova treh nadstropij, ureditev javnega dela in energetska optimizacija stavbe.
V novih poslovnih prostorih naj bi svoje zaposlene namestilo veliko hitrorastočih podjetij.
Ideja o tem, kako bodo prenovili stolpnico, se je porodila med zaposlenimi v družbi, dela pa so že začeli. »Trenutno pripravljamo prostore za novega najemnika, ki se nam bo pridružil v začetku prihodnjega leta. Po objavi novega koncepta in ideje pa nas je že kontaktiralo veliko potencialnih najemnikov, ki želijo biti del te zgodbe,« pravi Rigelnik.
»Stanovanja in sprememba namembnosti stavbe ostajajo naš srednjeročni načrt. Verjamemo namreč, da ima stolpnica kot poslovno-stanovanjski projekt svetlo prihodnost. Želimo si, da Delo 2.0 postane ideja trajne naravnanosti, okoljske ozaveščenosti in skupnost najemnikov, sosedov in lokalnega okolja, ki se bodo tu počutili doma,« še dodaja Rigelnik.
Prostori garsonjer bodo opremljeni po principu vrtenja vedno istih elementov minimalistično ustrojenega pohištva. Moderno, prijetno in minimalistično »Prostori garsonjer bodo opremljeni po principu vrtenja vedno istih elementov minimalistično ustrojenega pohištva. To so kubusi pohištva: kuhinja, garderoba, kopalnica, postelja – vedno istih velikosti, kot pri rubikovi kocki, kjer vedno isti element drugače zavrtimo po vzorcu, ki omogoča najboljšo izkoriščenost prostora,« so zapisali v predstavitveni brošuri spremenjene podobe Delove stolpnice. Po njihovi viziji bo stavba postala »moderen hibridni in samozadosten prostor, ki bo odseval prerojenega individualnega človeka, prilagojenega hitrim spremembam nove dobe, človeka, ki »v urbani coni pričakuje tudi izkustvo narave«. Vse to pa bo po njihovem mnenju mogoče, ker bodo lahko stanovalci garsonjer skozi okno gledali s soncem obsijan Triglav ali nevihte nad Kamniškim sedlom. Razgledi, ki jih bodo ponujali prostori, bodisi poslovni bodisi zasebni, so namreč edinstveni v Ljubljani.
Vir Delo: V Črni vdovi ostaja slovenski DNK – Delo
